Zis in pti romark dsi la késtyon d’lo, pars d’apré sak i di nou sé d’gaspiyèr

3 zanvié 2023, sanm Justin

Mézami si zot i rouv zot radyo kissoi lo matin lo soir, dan la zourné, osinonsa dan la nuite zot va antande kréol apré s’plinde zot lé an mank dolo. Astèr inn foi ou la di sa, ou la pankor di gran-shoz pars si i gaspiye, i fo rode kissa k’i gaspiye, é si possib koman i pé évite gaspiyé.

Dann zoinal yèr mi oi i pointe lo doi dsi bann zaboné épi i di k’i konsome 180 lite dolo par zour é fransh vérité sa sé d’gaspiyaz. Ok mi di pa lo kontrèr mé si i fo pointe lo doi dsou l’né bande gaspiyèr kossa ni anpanss bande rézo d’lo i pèrde pou déssèrtin in bone partie dolo kapté dopi dé zané é dé zané.

Kossa k’i fodré di ankor pou dolo largué an kantité dann por Sint-Roz. So kou issi, mi trouv in pé néna bien d’toupé pou di nou lé gaspiyèr alé oir lo gaspiyaz lé fé, ouvèrtman dovan toulmoune.

Ni pouré ankor anparl dolo la plui k’i ruissèl ziska la mèr, san ké ni sava rode in manyèr pou fé in kaptaz pou ansèrv l’agrikiltir, kansréti.

Astèr ni pé ankor anparl la kiltir irrigué é domande anou si sa lé vréman nésséssèr pou noute bande prodikssyon. Souvan défoi, mi rogarde dossi l’internet listoir d’in plantèr i plante tomate in pé toute kalité san done azot in sipléman d’lo, san irigué avèk bande varyété i rézist la shalèr épi la séshrèss.

I pouré dir ankor sré possib fé bande bassin pou kaptaz dolo é néna la plass pou fé sa.

Aprésa, kan sora fini arète lo gaspiyaz é kan i romark — si i romark, nou kréol ni konsome tro d’lo, so zour-la i pé domande anou in pti léfor an pliss zour-la mi panss lé possib ni aksèpte. An touléka pou mwin i fodré fé in plan organizé pou satisfèr nout bézoin d’lo avan fé sak bande zazanss dolo apré fé avèk demoune par issi é par laba.

A bon antandèr, salu.

Justin

PadportSécheresse

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus