Zistwar Tikok, par Christian Fontaine… zistwar an kréol dann Témoignages -73-

Pèr Noèl

26 juillet 2025, par Christian Fontaine

Kan i ariv Noèl, Tikok lé kontan. La vèy, Madanm Biganbé i fé balié la kour, nétoiy la kaz, mèt flèr dann salon… « Zot dé Zan-Lik, si zot i mèt pa prop partou, si zot lé pa rézonab…, Ti-Noèl i aportar pa d’ kado po zot ! Li va port plito in fouèt pès ! ». I fé k’ dan la kour-la, kan i ariv lo soir lo vinn-kat Désanm, i fo oir la propté ! Inn fèy-do-boi i trouv pi ! Tanka dann salon ek la sanm zot monmon, rant pa ! Ou lé kap glisé telman sa lé lis ! Lé pli briyan la tèt lo préfé Péro-Pradié !… Osi, apré sa, Madanm Biganbé ek son mari lé pa trakasé : zot i pé alé la mès-minui, trankil…

Tikok i voudré bien, li osi, alé la Mès-minui. Soman, li la pèr pangar, kan li lé parti, Ti-Noèl i pas par dérièr, i trouv p’ali po dépoz son kado ! Pars – afèr* di azot ? – po sak noèl Tikok i gingne in kado : kisoi in loto ousansa in kamyon, kisoi in kordéon-a-bous, kisoi in tronpèt… Ti Noèl i dépoz sa sou zoryé, kan li dor !… Zan-Lik osi i gingne ; soman, konm li lé pli gran, son kado lé pa si tan fantézi : olerk in zé po zoué, li gingne in somiz, in kilot, in soulié… i fék, kékfoi, Zan-Lik lé zalou, é li fé la malis po anmerd Tikok !…

Lé konm Noèl lané pasé ! Tikok i di bien son prièr : « Pèr Noèl, obli pa moin, a-soir !… Sak mi vé ? In gro toupi, ou i pèz si la tèt, ou i ponp*, ou i ponp… i roul !… Alors, obli pa mon toupi, in, Pèr noèl ! » Apré-la, Tikok i di : « Bonsoir, papa ! Bonsoir monmon ! » é li dor !… Ariv granmatin, Tikok i lèv, présé d’ oir son kado sou son zoryé ! Mé, oila pak, olèr d’in kado, li trouv in gran… fouèt pès ! In fouèt pès pasé dan la sann ankor !… Mazine azot sézisman ek sagrin zanfan-la ! Pa-sito li oi sa, Tikok i larg son gro pléré !

Madanm Biganbé lé ankor an somey : la Mès-Minui la komans minui-é-dmi ! Soman, kan el i antan son zanfan pléré, el i dmann : « akoz ou i plèr, Tikok ? Ou lé pa kontan n out kado ? » (1)Tikok i réponn pa, li plèr pli for ankor ! Misié Biganbé i lèv son tour, li énerv : « Marie ! lèv aou, alé oir stanfan-la ! Li lé zamé kontann son sor ! » Madanm Biganbé i lèv, i sava koté lo li Tikok. Zan-Lik dann koin, i fé sanblan n’ dormi : li ronf, li ronf, li ronf… minm ! Soman na d’ dégré(2) li an pé pi, li éklat dé rir ! Dann in minm moman, Madanm Biganbé i oi lo gran fouèt pès i dépas sou l’ zoryé Tikok !

« Zan-Lik, gran fanngars* ! Madanm Biganbé i kri an kolèr, kansa ou’a finir fé soufrir out ti frèr ? » An minm tan, el i pans sou lo li, i trap in gran boit kartron* anbalé an kado : « Oila, Tikok, mounoir ! Lété tro gro, Pèr noèl la pa gingne mèt sou out zoryé, la mèt sou lo li ! » Tikok i arvien pa ! E dék li rouv la boit kartron, son larm-do-zié i sèk tout-suit ! Dan la boit, na in… gro toupi ; ou i pèz si la tèt, ou i ponp, ou i ponp, ou i ponp… i roul. Ebin, mi pé asir azot : tout la zourné, apré sa, Tikok la ponpé, ponpé, ponpé… rienk po fé sié Zan-Lik !…

Notes
1. Madanm Biganbé : Marie
2. Na in dégré


Signaler un contenu

Un message, un commentaire ?


Témoignages - 82e année


+ Lus