Lecture choisie :

2 févrié 2007

Papang-là té rod dépi sizèr gran matin dann kartié Boiblan Sintroz. Son gran zèl vantar té plane dann karo kane. Li té vol ba parlfèt, kinm son zié lé apropté po voir loin. Ti Bèn té mont travay, èk son sab égizé, son bèrtèl si son do, é son boul manzé ramasé dann in fèy banane son momon la préparé. Li téi èm gard zoizo-là.

« a ! si moin té gingn vol komsa, moin noré bat karé in pé partou dann sièl La-Rényon » li di dan son kèr.

Soman, promié foi, in zoizo té vol osi ba, kaziman koté son tèt.

« Oté, ou la pa pèr don » Ti Bèn i kri.

Toultan, son gramoun téi di zoizo-là la pèr demoun. Astèr té pa vré. Papang té voltiz konm bann lavion karnèr. Ala li roul dann sièl, li fonss ziska tèr, li armont in kou, li ar’dsann. Ala pa li kalbit atèr. Son zèl la frol atèr dawar. Ti Bèn la vi tout. Lo papang téi bouz pi, li kri solman « kièè, kièè, kièè ». Li sé-d kour voir pli pré kosa l’arivé. Papang téi bouz pa. Ek prékosion, Ti Bèn i zèt son mousoir si la tèt lo papang. Lo zoizo i bouz pa mèm. Li trap lo zoizo, amar son pat, pou-k li bouz pa. Ti Bèn olèrk mont travay l’ashèv désann son kaz, po amont son fami son trouvay. Gramoun Zan-Igo lavé zamé vi in papang osi pré. An-fèt, son zèl té rouvèr èk in morso d-boi. Ti Bèn lavé pa vi.

Extrait d’un texte inédit de Babou B’Jalah


Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année

La pès kabo

5 juillet, par Christian Fontaine

Kan i ariv Novanm-Désanm-Zanvié, domoun i réziste pi ek la salèr. Zène-zan i mars dann somin, zène-fi i roul an dékolté ; sétaki i rod in manir po (…)


+ Lus