
La vérité lé tétu ! i pé pa tourn ali lo do kontinyèlman !
4 juillet, parMézami, mon bann dalon, si in zour in listorien i désside rakonte anou bien konm k’i fo listoir La Rényon, mwin lé sirésèrtin li va parl anou (…)
L’avé in foi, dan la vil de foi, méssyé lo foi la manz son foi èk in grinn sèl
17 octobre 2009, par
Dé mo d’rézimé pou komansé :
Mi koné pa si zot la fine antann kozman-la, sak i di : ’Tro konfyans i tyé prékossyon !’. Sa lé byin vré ! Pars, toultan k’Tizan té i méfyé, Grandyab la pa gingn souk ali. Kan li la vni tro fyèr, kan li la prann konfyans dan li, li la fé karsèr ali. Donk lé ga, porte antansyon, pangar malèr lé riskab ariv pli vite ké zot i kroi… I di pa : ’lo bonèr i avans an sharète, é lo malèr i pran l’oto !’. Ala Tizan lé pri dan la kol jak, ala li lé fèrmé dann in kaj konm in pé i fèrm zoizo d’dan, sansa koshon d’Inn, sansa d’ote kalité béstyol ankor. Kossa i sava ariv ali ankor ! Kèl traka li sar gingn ankor ?
Ala grandyab i sava, avèk son kaj dann son min. Ala k’li monte dan lé-o. Ala k’li ral Tizan dann spès grote li abite. Kan la fine ariv dann grote-la, li akrosh lo kaz avèk in zargano, i sorte an-o, épi i désann ziska in otèr d’moun apopré ! Lo soir la fine arivé. Solèy la fine lav son pyé. Grandyab, i alime dofé, épi li fé kui manzé : manzé byin gra, manzé byin rish, manzé byin sossé !Aprésa, li mète manzé dann in gamèl, in kiyèr do boi dann gamèl, li done sa Tizan épi li di : « Manz sa, konmsa ou va vni graé-graé ! ». Tizan la fain, li manz, mé kan li kalkil pou kossa li l’apré manzé, pou li an avoir in bon vyann é lo dyab manz ali... touzis si li trang pa. Mé kan ou la fain, ou la fain ! Sa lé konmsa é pa otroman. Dé tou tan, lé konmsa ! Sé la natir k’i vé sa ! I di pa, la natir nana orèr di vide, donkalor si lo vant lé vide, lo lésytomak lé vide, l’èr-la manzé i rante an vitèss, pou ranpli la plas lé vide, ziska lo vante la fine pléné.
Kriké ! Kraké ! Ladomin Grandyab i komans pétri ali, pou oir si li la grassi !
La nuite Tizan i dor dann kaj-la. La zourné , li lé dann kaj-la mèm. Pou manzé, li lé la ! Pou boir li lé la ! Pou fé toute komodité la vi, li lé la-dan mèm... Sétèr d’matin par-la, Grandyab i ariv. La li pran pi prékossyon, pars lo marmay lé fèrmé dann son kaj. Zis in n’afèr, lo dyab i amène in shate, konmsa si tizan nana la movèz idé shanj an ra, li koné kossa v’ariv ali. Mi préfèr dir azot, kan Tizan i oi lo bèl shat, l’anvi shanj an ra i pran pa li.
Lo dyab, i bour son vilin min plin la plime, èk son gran zong, dizon son bann grif, dann lo kaj. Li rode in boute nana normalman byin la shèr épi li di, an tatan lo pov marmay : « Lé gra ! La fine gra ! La pankor gra ! »... Aprésa, li shante, sansa li margongn, sansa li shante an margognan : « A grassi aou vitman ! grassi aou vitman ! Konmsa moin va manz aou ! ». Tizan la fré ziska dann zo, pa si tan tèlman par la tanpératir, mé pars li koné kossa i atann ali, épi lo kontak avèk in bébète la pa lo pli méyèr k’i pé égzisté. Koman i fé la ? Si li manz byin, li va grassi épi lo dyab i tard ar pa pou fé kui ali… arzoute èk sa lo bébète i amontr ali byin lo marmite pandiyé dsi l’fé. Mon dyé ségnèr, mari-zozèf shyin mèg ! Si li manz pa konm k’i fo, lo dyab lé riskab bour lo boute in l’antonoir dann son gozyé pou bour ali konm kanar. Kèl traka ! kèl tablatir !kèl annuiman !
Kriké ! Kraké ! lo marmay i diminyé manzé !
Tizan, zot i koné, sa in marmay malis sa ! Alors, li di dann son tète : I fo mi manz zis konm k’i fo san égzazéré, konmsa grandyab va pans mon vyann lé pa ankor byin bon... Li va gingn in zour, dé zour, pétète plis, lo tan trouv in tik-tak pou shap avèk lo dyab... donkalor, li manz moins é pou k’lo dyab i romark pa, li donn in pé lo vilin shate. Sète-la, i manz an konfyans, i manz an goulipya : kap ! kap ! kap ! vi k’sé pa li k’sar manzé... Grandyab i vyin, i tate ali mèm : « Lé gra ! Lé fine gra ! Lé pankor gra ! ». Plis lo tan i pass, oplis lo dyab i komans pran la kolèr. Li rode ousa Tizan i zète son manzé, li trouv pa. Li rogarde byin lo shate, mé lo shate i s’anfoutsa. Son konsyans lé trankil ! Grandyab i kalkil mèm, kalkil mèm, kalkil mèm ! Li shante, li grongn, li grongn, li shante : « A ! grassi aou vitman ! grassi aou vitman ! konmsa moin va manz aou ! ». Tizan i fé l’inossan, i fé konmsi li la pa konète aryin. Spandan, li romark na konm in flanm dé fé dann zyé lo bébète. Li komans trakassé, pars li konpran byin l’ote i tarde pa pou pèrde pasyans.
Kriké ! Kraké ! La klé dann mon posh, la taye dann oute sak !
In zour, lo dab i ariv pou prépar manzé Tizan. Lo tan, lo manzé lé o fé, li tate, li tate, lo pov marmay. Li di : « lé gra ! Lé fine gra ! la pankor gra ! ». Lo bébète lé an kolèr-la. Li di : « Kossa ? Tousa manzé ou i manz épi ou lé ankor mèg konmsa ? ». « Domin, gra, pa gra, mi tyé aou, é mi fé kui aou. Tanpi si i fé mal ! ». Tizan lé trakassé. Li di dann son kèr : « zène koman moin, la pa l’èr pou mor ! Mon bann z’ansète donn amoin in tik-tak, in éstratézi pou shap avèk so l’og la ! ». Aprésa, li dor in pti pé, konm di lo kont, li ral in pti karang...
Zistoir la pankor fini, in zisrtoir bann z’ansyin la rakont é G. Gauvin la armassé.
Somenn proshène, uityèm morso : lo panyé mazik !
Mézami, mon bann dalon, si in zour in listorien i désside rakonte anou bien konm k’i fo listoir La Rényon, mwin lé sirésèrtin li va parl anou (…)
Au 1er juin, les chiffres du ministère de la Justice ont établi à 84 447 personnes détenues pour 62 566 places. La surpopulation carcérale (…)
Vingt ans après la loi Handicap et au terme de six mois de mission, les rapporteurs Audrey Bélim, (Socialiste, Écologiste et Républicain – La (…)
L’État poursuit les versements d’indemnisations des aides en faveurs des exploitations agricoles sinistrées par le cyclone Garance et la (…)
Pierre Moscovici, président de la Cour des comptes a assuré que “ceux qui peuvent plus doivent contribuer davantage”, car “nos finances publiques (…)
Les discussions sur l’avenir institutionnel de la Nouvelle-Calédonie, menées sous l’égide du président, sont entrées dans le vif du sujet, le 3 (…)
Les cours du pétrole ont connu une nette hausse à partir de la deuxième quinzaine du mois de juin, portés par l’extrême tension au Moyen-Orient et (…)
La Réunion fait partie des régions françaises les plus touchées par les conséquences sanitaires, sociales et judiciaires de la consommation (…)
Sur proposition de Gérard COTELLON, directeur général de l’ARS La Réunion, Patrice LATRON, préfet de La Réunion, a décidé le retour au niveau 2 du (…)
1993- La disparition de Lucet Langenier. Elle a été brutale, prématurée et a frappé douloureusement non seulement sa famille mais aussi ses (…)
La section PCR du Port apprend avec une profonde tristesse le décès de Nadia PAYET, ancienne déléguée syndicale CGTR. Militante engagée et (…)
C’est dans une ambiance chaleureuse avec un état d’esprit fraternel que les délégués de la Section PCR de Sainte-Suzanne se sont réunis en (…)