Zistoir pou rakonte dsi galé

Ptizan, Grandyab, é lo panyé mazik-sinkyème morsso

22 zwiyé 2021, sanm Justin

Konm zot la vi yèr, Ptizan la fini par amontr grandyab kossa lété son Zégré. Son zégré i konsèrn in panyé mazik, tressé par li mèm, épi kapab monté déssande dann l’èr an transportan demoune si solman wi komande ali an dizan : « Pti panryé monté ! pti panyé monté ! » ; Parèye pou ardéssanm mé so foi issi wi di :« Pti panyé déssande, pti panyé déssande ! »

Kriké Méssyé ! Kraké Madame ! la klé dann mon posh, la taye dann oute sak !

Donk Grandyab la pa vouli monte dann panyé kan Ptizan l’avé di ali, alon monté, aou, amwin épi in gro pyèr d’moulin. Konm li la di lo marmaye alé li toussèl, li la parti li toussèl é momandoné lo panyé lété o dann syèl é lo dyab lété i paré in pti guiguine poupète anba la ba.L’èr-la in mové lidé la pass dan la tète Ptizan, lidé d’palanke lo pyèr dsi lo dyab dann fon dopi la otère li té fine arivé.

Donk ala ké li fé pass lo pyère par dsi lo robor le panyé li balanss lo zafèr dann fon. La pyère i dsann an fézan ou-ou-ou-ou-ou, é i dsande plizanpli vite. Ziska ké li tonbe ds la tète Grandyab é i antère ali dan la tère. Pi d’Grandyab, arienk inpyèr rond si lo solé landroi-la i n pti pyé sitrouye la mète a poussè.

Ptizan i komande so panyé pou déssande é li poze dsi la tère. Li oi lo pyèr ron é akoté d’lo pyèr in pti pyé sitrouye. Mé lo pyé i grandi vite. Momandoné li fléri épi li done pti sitrouye. Ptizan la anvi kass in pti, ziss in pti. Mé la-o dann syèl li antan in voi. In voi d’fé pars mi rapèl marène Ptizan té in fé é la voi i di :

Kriké ! Kraké ! l’avé foi, pou inn bone foi ! méssyé lo foi, la manze son foi èk in grinnsèl.

Donk la voi i di : « Ptizan mi san ou la anvi kass in sitrouye. Fé pa sa ! Fé pa sa sirtou pars ou va gingn malère. ». Mé ptizan té in marmaye tète dir é kan li l’avé in n’afèr dann son tète sa lété pa dann son pyé. Kossa li va fé ? Mwin la père konète la suite.

Sinkyème morsso lé fini-domin sizyème morsso.

Padport

Signaler un contenu

Inn modékri, inn ti lavi, inn komantèr ?


Témoignages - 80e année


+ Lus